Že nekaj
časa opravljamo prakso na Socialni akademiji, točneje na projektu Popotniškega
novinarstva in organizaciji festivala »Bivak 2014«, festivala popotnikov in
popotniškega novinarstva.
Ko smo se sredi
septembra, ravno par dni po mojem rojstnem dnevu prvič dobili z ekipo in usedli
za mizo ter se zazrli v tablo, kjer je bil narisan načrt omenjenega festivala
smo se kar malce prijeli za glavo, saj je bilo veliko postavk in še več idej,
ki bi jih bilo dobro uresničiti za nastanek festivala.
Verjetno
nisem bil edini, ki je iz prvega sestanka odšel rahlo v dvomih in z vprašanjem
v glavi: »Ali sploh vemo v kaj se
spuščamo? Ali nam bo uspelo?« Seveda je normalno, da je človeka strah –
sploh če nima do sedaj še nikakršnih izkušenj z organizacijo nekega večjega
dogodka, kaj šele festivala.
Kar hitro
smo si razdelili naloge in projekt je štartal s polno paro. Ker smo želeli biti
»up-to-date« s tem, kaj se dogaja in kdaj kdo počne, smo se pričeli dobivati na
tedenski ravni, vsak teden en sestanek po nekaj ur, da se res pregleda »kje
smo«.
September je
minil zelo hitro, a kljub temu se je že nabralo nekaj ur dela na projektu. V
oktobru so se sestanki vrstili in ravno tako tudi razne zadolžitve in naloge, k
projektu je pristopilo tudi več novih obrazov.
Zdaj, ko je
november in je začetek festivala samo še slab teden stran, se počasi (vsaj v
mojem primeru) delovna praksa zaključuje. Seveda je potrebno speljati festival
do konca in če bo vse po sreči poskrbeti, da ta festival ne bo muha
enodnevnica, tem več, da se bo nadaljeval iz leta v leto in postal tradicija.
(Prevedeno v Slovenščino: »Sanjaj o velikem –
a začni z majhnim.«)
Ni komentarjev:
Objavite komentar