5-dnevno usposabljanje

5. dan: Last but not least

Zadnji dan se je začel kot konec začetka, s polno pozitivne energije, novih prijateljstev, ter motivacije za naprej.

We can do it!

And we will do it!

...kar smo pokazali tudi organizacijam, pri katerih bomo opravljali praktično usposabljanje. Vsaka skupina jim je predstavila svoje "projektiče" na katerih smo delali cel teden - (ne)katerim bomo lahko že kmalu rekli projekti!

Da se bo ta sprememba naredila, smo potrebovali še vsebinski input - kako ideje spremeniti v projekte, kako pridobiti sredstva itd.  nam je na zabaven način približala Katja Celin Yere, tako da smo spoznali, da to le ni tak bau-bau..

 

Na koncu pa smo naredili še refleksijo celotnega tedna in zabeležili svoje vtise o organizaciji ter izvajanju..

4. dan:

Kot vsako jutro, smo tudi to začeli z živo žetvijo. Tokrat sta refleksijo sredinega dne pripravila Eva in Luka, ki sta delo opravila več kot uspešno. Vsaka skupina je izžrebala pridevnik in samostalnik, ki seveda pomensko skupaj nista bila smiselna. Imeli smo le nekaj minut časa, da smo svoje »produkte« predstavili kar se da kreativno in zabavno.   

Preostanek dopoldneva je bil rezerviran za spoznavanje medkulturnega sodelovanja. Predavanje je vodila Alenka in za uvod nam je pripravila odlično igrico, preko katere smo spoznali kako pomemben je dialog. V paru smo v tišini sestavljali papirnata letala, kar pa nikakor ni lahka naloga, še posebej, če mora ena roka počivati na hrbtu!

Preko predavanj smo spoznali, zakaj je pomembno sodelovati z drugimi organizacijami ter kaj pozitivnega in negativnega sodelovanja prinašajo. Še posebej poučna so bila Alenkina opozorila, na ovire, ki lahko nastanejo v sodelovanju.

Po Skuhinem kosilu, smo nadaljevali z delom na naših »projektičih«. Vso znanje, ki smo ga pridobili tekom tedna smo zdaj uporabili za pripravo zaključne predstavitve nevladnim organizacijam.

3. dan:

Pa smo že na polovici tedna. Kako hitro mineva! Mi bi pa še, pa še, pa še malo. Ker paše! Paše biti v družbi pozitivnih ljudi, ko te vsak posebej poboža s svojimi sanjami. Ja, lepo je biti v prostoru, kjer se snujejo ideje. Takšne in drugačne, velike, pa tiste malo manjše. Zemeljske in tiste segajoče do vesolja.

V sredo so naše »idejice« že počasi izgubljale pomanjševalnico. Postajale so Ideje z velikim I. Malo smo že sanjali, bili nekje tam …

  pa nas je Katarina Mala hitro postavila na realna tla. V pozitivnem smislu seveda. Na sredinem meniju je bil na vrsti PR ali po domače kateremu novinarju je treba zlesti…saj veste kam J

Katarina je bila kljub jutranji uri polna energije, brez problema nas je zaposlila. Želela je slišati naše »projektiče«  (ja oni pa so še vedno v pomanjševalnici  - za enkrat). Seveda ji je vsaka skupina brž ustregla, brez pritoževanja. Trema! Je bila prisotna. Valila se je po živčnih končičih in prav je tako.

Osnove PR –ja so bile zanimive, Katarina pa jih se začinila tudi s kakšnim poprčkom, tako da smeha tudi v sredo ni manjkalo. Naša naslednja naloga je bila napisati sporočilo za javnost za naš »projektič«. Razdeljeni po skupinah smo se razkropili v vse kotičke FDV-ja in napeli možgančke. Delo v timu ni samo manj osamljeno, je tudi veliko bolj zabavno. Pa še naloge se rešujejo z lahkotko. Se mi zdi, da je bila gospodična Mala kar zadovoljna z našimi izdelki, mi pa tudi.

Sreda je torej minila kot bi mignil. Domov smo odšli odeti v nasmehe, pod kožo pa nam je že začel utripati pravi pravcati PR-ovec/ka. Novim zmagam naproti aka četrtek prihajamo! J

2. dan: Drugi dan podrobneje

Drugega dne smo bili že bolj sproščeni. Vse skupaj je bilo malo bolj jasno.

Skupina pogumnežev pripravila prvi povzetek prejšnjega dneva. Izkazalo se je, da so
vsi člani skupine bolj kot ne optimistični in pozitivno naravnani. Nihče ni obupal.

Imeli smo tudi prvega gosta - Blaža-podjetnika.





Za začetek smo se sprostili ob glasbi in malo raztegnili. Potem smo iskali svoje mesto v Življenskem Projektnem Ciklu, ki nam ga ja prvega dne narisala ... Kdo ga je narisal?!?

Življenski Projektni Cikel

Popoldne nas je obiskal Blaž-podjetnik in nam predaval o marketingu in o podjetništvu na splošno. Spoznali smo osnove in poslušali o konkretnih primerih. Skupaj smo prihajali do odgovorov. Soočili smo se z nerešljivimi  filozofskimi problemi in nasmejali anekdotam.

1. dan: Začelo se je!

Prva dva dneva sta šli mimo. Delo poteka intenzivno in že ženemo njegove prve sadeže. Trudimo se po svojih najboljših močeh. Od jutra do večera smo na FDV-ju in se učimo eni od drugih. Udeleženci od mentorjev, mentorji od udeležencev, novinci od bolj iskušenih, sanjači od načrtovalcev, podjetniki od umetnikov in tako dalje, in tako naprej. Sanjamo, ustvarjamo, načrtujemo, gradimo, obupujemo in premagujemo ovire ter se spodbujamo. Dnevi so naporni, ampak  ni panike, ker imamo kavo in čokolado :) Da o kosilih niti ne začnem.


Na začetku smo se morali spoznati. Šlo je hitreje, kot bi si mogoče masikdo mislil. Malo zato, ker smo pač fajn tisti, ki smo tukaj, malo zaradi igric za prebijanje ledu, malo zaradi nenehne akcije in interakcija. Aja, pa vsi si zjutraj zalepimo nase listek z imenom, tako da tudi tisti, ki smo drugače načeloma nesposobni za si zapomniti imena lahko naslovimo druge z njihovim imenom, kar je vedno lepše.

Načeloma sedimo v krogu ...

... vendar se stvari nenehno spreminjajo.

Skozi in skozi.

Res.

Kaj smo do zdaj naredili, razen tega, da smo se spoznali? Izluščili smo ideje. Točno toliko, kot smo potrebovali, da bi lahko čimbolj efektivno sodelovali. Okrog idej so se formirale skupine. Skupine gradijo na idejah., je razvijajo in kadar treba, spreminjajo. Vsak je našel svoj smisel in interes. Marsikdo je spoznal kakšno renico več o sebi.

Eni so imeli ideje, eni so se idejam pridružili in je razvijali.

Tekom dneva se pa tudi formirajo različne začasne skupince za manjše naloge ali anlize. Vsak ima priložnost spoznati vsakogar. Učimo se poslušati.

Skupine po tleh analizirajo minevajoči dan.